Laboratorijski priročnik · Nevropeptidi
Kaj je DSIP? Pregled raziskav o peptidu Delta, ki spodbuja spanje
Kaj je DSIP? Gre za peptid z devetimi aminokislinskimi ostanki, Trp-Ala-Gly-Gly-Asp-Ala-Ser-Gly-Glu, ki je bil leta 1977 v Baslu izoliran iz zajčje krvi in poimenovan po domnevnem učinku na spanje z delta-valovi. Ta vodnik obravnava njegovo strukturo, zgodovino raziskav ter razloge, zakaj strokovnjaki njegovo biološko vlogo še vedno označujejo kot nerešeno vprašanje.
Ključne ugotovitve
- DSIP je nonapeptid WAGGDASGE s kemijsko formulo C35H48N10O15 in molekulsko maso približno 848,8 g/mol, ki sta ga prvič izolirala Schoenenberger in Monnier leta 1977.
- Ime je dobila zaradi tega, ker po infuziji v prejemniške zajce povzroča delta aktivnost na EEG-ju, vendar zanj še ni bil identificiran noben gen, predhodni protein ali receptor.
- V pregledu iz leta 2006 je DSIP označen kot »še vedno nerešena uganka«, poročani učinki pa se razlikujejo med vrstami in laboratoriji.
- Zaradi tega se hipoteza o spanju opisuje kot slabo dokumentirana, večina meritev in vivo pa se je nanašala na snov, podobno DSIP-u, in ne na potrjen prosti peptid.
Kaj je DSIP?
Kaj torej je DSIP? Peptid Delta, ki spodbuja spanje (DSIP), je bila leta 1977 v Baslu izolirana iz možganske venske krvi zajcev s strani skupine Schoenenberger-Monnier in je bila sprva obravnavana kot potencialni dejavnik, ki spodbuja spanje (Kovalzon in Strekalova, 2006). V prvotnem članku je opisan peptid, ki je po intraventrikularni infuziji okrepil aktivnost počasnih valov in vretenastih vzorcev na EEG-ju, njegova sekvenca pa je bila Trp-Ala-Gly-Gly-Asp-Ala-Ser-Gly-Glu (Schoenenberger in Monnier, 1977).
Samo za raziskovalne namene. Ta pregled povzema objavljene laboratorijske raziskave in raziskave na živalih. Podjetje Baltic Peptides dobavlja to spojino za in vitro in predklinične raziskave, ki jih izvajajo usposobljeni raziskovalci; ne gre za zdravilo in ni namenjena za uporabo pri ljudeh ali v veterinarski medicini.
Kemična struktura in specifikacije
| Nepremičnina | Vrednost |
|---|---|
| Zaporedje | H-Trp-Ala-Gly-Gly-Asp-Ala-Ser-Gly-Glu-OH (WAGGDASGE) |
| Dolžina | 9 aminokislin, prosti N- in C-konci |
| Molekulska formula | C35H48N10O15 |
| Molekulska masa | 848,8 g/mol (povprečje); 848,33 Da (monoizotopsko, izračunano) |
| Številka CAS | 62568-57-4 (navedeno s strani dobavitelja) |
Potrdil sem, da zaporedje ustreza formuli in masi. Poročilo iz leta 1977 opisuje nonapeptid z molekulsko maso približno 849. Edini ostanek, ki je nagnjen k oksidaciji, je N-terminalni triptofan, ki je občutljiv na svetlobo in se lahko oksidira v produkte z maso +4, +16 in +32 Da, zato ga je mogoče spremljati z masno spektrometrijo.
Zgodovina odkritij in raziskav
Schoenenberger in Monnier sta izolirala peptid iz zajcev, pri katerih je bil spanec sprožen z električno stimulacijo talamusa. Graf in Kastin sta leta 1984 in ponovno leta 1986 pregledala raziskave o izolaciji in karakterizaciji tega peptida ter njegove široko opisane učinke.
Prvi pregled navaja učinke, ki presegajo samo spanje, vključno z vplivi na elektrofiziološko aktivnost, ravni nevrotransmiterjev v možganih, cirkadiane in lokomotorne vzorce, ravni hormonov ter delovanje nevrofarmakoloških zdravil. Kasnejša literatura se osredotoča na 80. leta prejšnjega stoletja, kar je eden od razlogov, zakaj se to področje opisuje kot še nerešeno.
Mehanizem: kaj je znano in kaj ni znano
Glede na pregledno študijo Kovalzona in Strekalove ni bil prepričljivo identificiran noben specifičen receptor za DSIP, gen in prekurzorski protein pa nista bila nikoli odkrita. V dopolnitvi iz leta 1986 je navedeno, da je treba še ugotoviti fiziološke funkcije DSIP-ja ter morebitni mehanizem, ki vključuje modulacijo adrenergičnega prenosa.
Zato ta članek ne predstavlja signalne poti. Poročani nevroendokrini učinki, kot so spremembe v sproščanju kortikotropina in LH, so opazovanja v določenih modelih, ne pa opredeljen mehanizem.
Glavna raziskovalna področja
- Arhitektura spanja in EEG: delta moč ter kazalniki NREM/REM pri glodalcih in zajcih.
- Stres in nevroendokrina regulacija: vplivi na hipotalamo-hipofizno os pri podganah.
- Termoregulacija in nocicepcija: opisani učinki v živalskih modelih.
- Stabilnost in odkrivanje peptidov: kako majhen prosti peptid preživi v plazmi in tkivu.
Kaj dejansko kažejo objavljene študije
Recenzenti so glede te spojine nenavadno neposredni. Kovalzon in Strekalova (2006) navajata, da povezava med DSIP-om in spanjem ni bila nikoli podrobneje opredeljena ter da je hipoteza o spanju »izredno slabo dokumentirana in še vedno šibka«.
| Vrsta dokaza | O čem se poroča |
|---|---|
| Kemijska dejstva | Zaporedje, formula in masa so preverljivi. |
| Študije na živalih | Učinki delta-spanja so bili opisani pri zajcih, podganah, miših in v nekaterih študijah tudi pri mačkah; opisana je bila odzivna krivulja v obliki črke U. |
| Odkrivanje v tkivu | V možganih in plazmi je bila ugotovljena imunoreaktivnost, podobna DSIP, ki pa ni enaka potrjenemu prostemu peptidu. |
| Raziskave na ljudeh | Le manjše študije iz 80. let, ki niso bile ponovljene. |
Znanstvene omejitve in odprta vprašanja
- Ni bil identificiran noben receptor, gen ali predhodna beljakovina.
- Replikacija ni dosledna, pregledovalci pa poročajo, da naravni DSIP ni vedno spodbujal spanja s počasnimi valovi, medtem ko so to storili sintetični analogi.
- Poročani učinki zajemajo številne sisteme, pri čemer ni enotnega mehanizma.
- Večina podatkov o ljudeh izhaja iz manjših študij iz 80. let prejšnjega stoletja, ki niso bile ponovljene.
- Prosti peptid je v bioloških tekočinah nestabilen, kar otežuje merjenje.
Analitični in laboratorijski vidiki
Masa spektrometrija naj bi pokazala nepoškodovan peptid pri masi okoli 848,8 Da, skupaj s produkti oksidacije triptofana pri +4, +16 in +32 Da. Metoda » HPLC « naj bi ločila okrnjene sekvence. Zaradi N-terminalnega triptofana je pomembna zaščita pred svetlobo.
Preberite, kako shranjevati peptide, in si oglejte navodila za branje peptidov na COA. Poročila o serijah so na voljo na straniCOA , formati pa na strani izdelkov DSIP.
Viri in dodatna literatura
- Schoenenberger G.A. in Monnier M. (1977). Opis peptida, ki povzroča delta-elektroencefalogram (spanje). PNAS 74(3):1282–1286. Celotno besedilo v PMC
- Graf, M. V. in Kastin, A. J. (1984). Peptid, ki sproža delta-spanje (DSIP): pregled. PubMed · (1986) Najnovejše informacije. PubMed
- Kovalzon V.M. in Strekalova T.V. (2006). Peptid, ki sproža delta-spanje (DSIP): še vedno nerešena uganka. J Neurochem. PubMed
Vsi izdelki podjetja » Baltic Peptides « so namenjeni izključno za laboratorijske raziskovalne namene. Ne gre za zdravila, prehranska dopolnila ali živila in niso namenjeni za uporabo pri ljudeh ali živalih. Ta članek povzema objavljene raziskave izključno v izobraževalne namene in ne opisuje nobene uporabe pri ljudeh.
Pogosta vprašanja
Pogosta vprašanja
Kaj je DSIP?
Kakšna sta molekulska masa in kemijska formula DSIP-a?
Kdo je odkril DSIP?
Ali je bil receptor DSIP odkrit?
Zakaj recenzenti DSIP označujejo kot nerešeno vprašanje?
Zakaj je triptofan v DSIP-u pomemben z analitičnega vidika?
Ali je DSIP odobreno zdravilo?
Berite naprej
Priporočena literatura
DSIP
Trenutne serije, oblike in dokument » COA « za DSIP.
Kaj je Epithalon?
Sintetični tetrapeptid, ki se preučuje v okviru biologije epifize in cirkadianih ritmov.
Kaj je oksitocin?
Nonapeptid z znanim receptorjem in signalno potjo.
DSIP za raziskovalne namene, preizkušen pred odpremo
Rezultati neodvisnih analiz z mikroskopom z optičnim preklopom ( HPLC ) in masno spektrometrijo za vsako serijo, odpremljeno iz EU.
